Pišem že od kar sem prijela pisalo v roke. Takrat sem pisala o tem, kako lepo sije sonce zunaj. Tudi o naših pustolovščinah s sestro in bratrancema, o pripetljajih s prijateljicami in seveda o simpatijah, upanjih in sanjah.

Že od nekdaj so me fascinirale knjige. Bila sem med prvimi včlanjenimi v našo krajevno knjižnico, kjer sem prebirala o vsem, kar me je vsaj malo zanimalo. Najraje sem brala pustolovske mladinske romane, pa zgodovinske in tudi o čarovnicah ter duhovih (tega potem več nisem brala, ker me je bilo strah iti ponoči spat). Mistično me je vedno zanimalo, kasneje tudi osebna rast.

Najlepše spomine pa imam na babičino kuhinjo, kjer je ona kaj ustvarjala pri peči, mene pa je posadila za kako knjigo, kjer sem jih listala. Prevzeta nad vsemi svetovi, ki so mi burili domišljijo. Najraje sem gledala kot otrok knjige o živalih, ki so imele čudovite barvne fotografije.

Mogoče mi je babica dodala ščepec ljubezni do knjig. Drugače pa jih ljubim. Rada jih berem, listam. Povonjam gledam, čutim, otipam, delim, prejemam…

Pač, knjige so moja ljubezen.

Zdaj pa je prišel čas, da vse, kar sem pisala zase v zavetju varnosti dnevnika postane odprta knjiga. Že od nekdaj me vleče, da bi sama napisala knjigo. Tako sem jih pisala vedno znova, nikoli pa se nisem opogumila za izdajo. Do zdaj.

Pred vami je Jutranje svitanje, ki je nastala že pred nekaj časa. Bolj je delovni zvezek kot knjiga, saj je spodbujano, da vanjo rišemo, pišemo, lepimo in si jo ustvarjamo čisto po svoje. Tako nam duša skozi ustvarjanje govori, kaj si naše srce zares želi. Polna je spodbudnih misli in navdihov, da se pomaknemo naprej. Tja, kamor nas usmerja naš kompas srca.

Knjiga Jutranje svitanje nas spodbuja, da si ustvarimo pristno življenje, ki je samo naše. Največje obžalovanje na smrtni postelji je, da nismo živeli bolj po svoje, pristno– iz srca. To je tvoja priložnost, da se usmeriš na srčne želje, ki ti resnično obogatijo vsakdanjik. Sami si ustvarjamo svoje življenje z našimi izbirami. Več sreče in pristnosti kot izbiramo, bolj srčno življenje živimo.

Bodimo pogumni, si zaupajmo in zares izbirajmo malo več sreče. Korak po korak stopajmo priti našim srčnim željam. Vsakodnevno. Leta bodo minila, ne glede, kaj bomo naredili ali ne – zakaj ne bi bili bliže srčnim sanjam in se vsak dan poravnali z njimi.

Vsak kreira svoje življenje – tudi ti. Močna si bolj, kot si predstavljaš!

Sledi svojemu srcu!